Eine Plattform für die Wissenschaft: Bauingenieurwesen, Architektur und Urbanistik
Slovenija – informacijska družba? Kateri scenarij je najprimernejši?
V prejšnjih prispevkih smo predstavili tri možne razvojne scenarije – spontanega, idealnega in aktivnega, ki podajajo različne možne poti razvoja Slovenije kot informacijske družbe. Kot neprimernega smo ocenili spontani scenarij, a se žal deloma že uresničuje. Aktivni scenarij je primeren, uresničljiv pa je do leta 2008. Najprimernejši je idealni scenarij, ki ga je mogoče uresničiti do leta 2015. V prispevku so predstavljene nekatere prostorsko relevantne splošne usmeritve razvoja ter implementacije telekomunikacijske infrastrukture in storitev, ki izhajajo iz aktivnega razvojnega scenarija.
Slovenija – informacijska družba? Kateri scenarij je najprimernejši?
V prejšnjih prispevkih smo predstavili tri možne razvojne scenarije – spontanega, idealnega in aktivnega, ki podajajo različne možne poti razvoja Slovenije kot informacijske družbe. Kot neprimernega smo ocenili spontani scenarij, a se žal deloma že uresničuje. Aktivni scenarij je primeren, uresničljiv pa je do leta 2008. Najprimernejši je idealni scenarij, ki ga je mogoče uresničiti do leta 2015. V prispevku so predstavljene nekatere prostorsko relevantne splošne usmeritve razvoja ter implementacije telekomunikacijske infrastrukture in storitev, ki izhajajo iz aktivnega razvojnega scenarija.
Slovenija – informacijska družba? Kateri scenarij je najprimernejši?
Andrej Gulič (Autor:in) / Sergeja Praper (Autor:in)
2001
Aufsatz (Zeitschrift)
Elektronische Ressource
Unbekannt
Metadata by DOAJ is licensed under CC BY-SA 1.0
Slovenija – informacijska družba? Ali kako se odzivajo ključni razvojni subjekti
DOAJ | 2000
|