Eine Plattform für die Wissenschaft: Bauingenieurwesen, Architektur und Urbanistik
Eine Plattform für die Wissenschaft: Bauingenieurwesen, Architektur und Urbanistik
Presoja vloge zelenih in pozidanih površin pri zmanjševanju učinkov površinskega mestnega toplotnega otoka na podlagi podatkov daljinskega zaznavanja
Hitra urbanizacija ima številne negativne vplive na okolje in zdravje ljudi ter pomembno prispeva h globalnemu segrevanju. Eden izmed teh vplivov so tudi mestni toplotni otoki, ki jih povzroča človekova dejavnost in so opredeljeni kot temperaturne razlike med mestnimi in okoliškimi območji. Zaradi hitre urbanizacije v zadnjih desetletjih se Skopje spoprijema z izjemno močnimi ucinki mestnih toplotnih otokov. Za proucevanje vloge pozidanih in zelenih površin pri nastanku površinskega mestnega toplotnega otoka je avtorica uporabila satelitske podatke Landsat ETM+, na podlagi katerih je analizirala temperaturo tal, in posnetke satelita Planet Scope DOVE visoke ločljivosti, na podlagi katerih je analizirala pozidane in zelene površine. Za geostatisticne analize je uporabila 17 naključno izbranih podobmočij v Skopju. Izsledki raziskave kažejo pomembno povezavo med mestnim toplotnim otokom in pozidanimi površinami ter močno povezavo med zelenimi površinami in območji, na katerih ni mestnega toplotnega otoka, kar kaže, da se lahko učinek mestnih toplotnih otokov pomembno zmanjša z dodatnimi zelenimi površinami. Eden izmed pomembnih izsledkov raziskave je, da idealno razmerje med deležem pozidanih in zelenih površin, pri katerem je ucinek mestnega toplotnega otoka šibek, v nekaterih primerih pa ga celo ni, znaša 40 : 60. Nadaljnje raziskave bi se morale osredotocati še na druge dejavnike, ki lahko vplivajo na nastanek mestnega toplotnega otoka.
Presoja vloge zelenih in pozidanih površin pri zmanjševanju učinkov površinskega mestnega toplotnega otoka na podlagi podatkov daljinskega zaznavanja
Hitra urbanizacija ima številne negativne vplive na okolje in zdravje ljudi ter pomembno prispeva h globalnemu segrevanju. Eden izmed teh vplivov so tudi mestni toplotni otoki, ki jih povzroča človekova dejavnost in so opredeljeni kot temperaturne razlike med mestnimi in okoliškimi območji. Zaradi hitre urbanizacije v zadnjih desetletjih se Skopje spoprijema z izjemno močnimi ucinki mestnih toplotnih otokov. Za proucevanje vloge pozidanih in zelenih površin pri nastanku površinskega mestnega toplotnega otoka je avtorica uporabila satelitske podatke Landsat ETM+, na podlagi katerih je analizirala temperaturo tal, in posnetke satelita Planet Scope DOVE visoke ločljivosti, na podlagi katerih je analizirala pozidane in zelene površine. Za geostatisticne analize je uporabila 17 naključno izbranih podobmočij v Skopju. Izsledki raziskave kažejo pomembno povezavo med mestnim toplotnim otokom in pozidanimi površinami ter močno povezavo med zelenimi površinami in območji, na katerih ni mestnega toplotnega otoka, kar kaže, da se lahko učinek mestnih toplotnih otokov pomembno zmanjša z dodatnimi zelenimi površinami. Eden izmed pomembnih izsledkov raziskave je, da idealno razmerje med deležem pozidanih in zelenih površin, pri katerem je ucinek mestnega toplotnega otoka šibek, v nekaterih primerih pa ga celo ni, znaša 40 : 60. Nadaljnje raziskave bi se morale osredotocati še na druge dejavnike, ki lahko vplivajo na nastanek mestnega toplotnega otoka.
Presoja vloge zelenih in pozidanih površin pri zmanjševanju učinkov površinskega mestnega toplotnega otoka na podlagi podatkov daljinskega zaznavanja
Gordana Kaplan (Autor:in)
2019
Aufsatz (Zeitschrift)
Elektronische Ressource
Unbekannt
Metadata by DOAJ is licensed under CC BY-SA 1.0
Izzivi in izkušnje, povezani z dejavnim razvojem zelenih površin v okrožju Józsefváros v Budimpešti
| DOAJ | 2008
Data Driven Project Management ; Vodenje projektov na podlagi analize podatkov
| BASE | 2020
| DOAJ | 2018